promo
SPOZNAVAJMO ŽIVALI

  

Projekt: SPOZNAVAJMO ŽIVALI
Vrtec Zelena jama, enota Vejica
Skupina: skupina Andreje D. in Mojce K.; starost otrok od 5 do 6 let

A)    15.5.2018 – OBISK ANDREJE – PREDSTAVITEV KONJ

Andrejo (našo svetovalno delavko) otroci dobro poznajo. Vedo, da kadar nas obišče ona, navadno pride tudi kakšna žival. Tokrat so otroci vedeli, da nas obišče, niso pa vedeli , katero žival bo pripeljala s seboj. Prvo njihovo vprašanje je torej bilo:  »Katero žival si pripeljala?«
Andreja je s seboj prinesla kar nekaj vreč in škatel, a živali ni bilo nobene. Povedala je, da ima to žival doma, pravzaprav na kmetiji, ker ta žival potrebuje hlev in ogromno prostranih travnikov. Katera žival je to in zakaj je ni pripeljala s seboj?

Otroci: »Konj!«
Niko: »Ker je prevelik.«

Kaj pa je potem prinesla s seboj?

Iz vreč in škatel je zložila pred otroke veliko različne opreme in predmetov, ki jih potrebuje za svojega konja - kobilo Evo, ki je stara 22 let. Dobila jo je pri veterinarki, ko je bila Eva stara 11 let in kar precej bolna. Lepo je skrbela zanjo in Eva se je pozdravila. Zdaj jo Andreja lahko spet  jaha.
Andreja je otrokom preko fotografij predstavila konja in opremo, ki jo potrebuje za nego konja ter za jahanje. Med pripovedovanjem so posamezni predmeti krožili med otroki, da so si jih lahko ogledali od blizu in jih imeli tudi v rokah.

O konjih smo izvedeli:

  • Najraje jedo svežo travo. Pozimi, ko trava ne raste, jim dajo seno (posušeno travo). Slamo jim dajo za nastilj, vendar ga konji nekaj tudi pojedo, kar je dobro za njihovo prebavo. Nekajkrat na teden dobijo tudi žitarice (koruzo in sončnična semena, oves). Njihov posladek pa so hruške, jabolka in korenje.
  • Konji imajo štiri noge, na njih pa kopita. Kovač jih podkuje s podkvami. So roževinasta in kovač podkve pritrdi nanje z žeblji. Vsaka podkev ima 8 žebljev. Kopita je potrebo čistiti, da se v njih ne naberejo kamni. Za to se uporablja klin in čopič. Za zaščito kopit se uporablja posebna mast.
  • Konji so poraščeni s kratko dlako, ki pa pozimi postane daljša in gostejša. Zato je potrebno konja redno krtačiti. Pri negi torej uporabljamo razne krtače in strgala.
  • Na glavi in po vratu jim raste griva. Imajo tudi dolg rep, ki je iz žime. Za nego tega se uporablja posebna krtača.
  • Konja je potrebno poleti kopati oziroma tuširati. Pri tem se uporablja strgalo za znoj in vodo.
  • Poleti, ko je vroče, konjem zelo nagajajo muhe – takrat jim nataknejo posebno mrežasto pokrivalo, ki ga ščiti pred njimi.
  • Za jahanje konju namestimo sedlo, pod njim pa je še podsedelnico, ki mu zaščiti hrbet. Jezdec pa potrebuje čelado. Pri učenju jahanja v jahalni šoli uporabljajo lonžo, dolgo vrv, s katero vodijo konja.
  • Konj je plašna žival. Hitro se prestraši in takrat divje teče, skače v različne smeri. Kadar je konj »nevaren«, so njegova ušesa usmerjena nazaj.
  • Konji prenočujejo v hlevu, kjer ima vsak svoj boks. Kadar gredo čez dan v izpust, jim nataknejo oglavko ali hlevsko uzdo.
  • Konju zobje rastejo ves čas, zato si jih morajo z grizenjem brusiti. Če jim zrastejo predolgi, mora to narediti veterinar. Imajo sprednje in zadnje zobe. Med njimi je prostor brez zob – tam poteka uzda, kadar jo imajo - pri jahanju.
  • Velikost konja merijo v vihru – kjer se zaključi griva in začne hrbtenica.
  • Konjem, ki skačejo čez ovire, rečemo konji parkuraši.


Andreja nam je pustila ves slikovni material in knjigo, da so si otroci lahko tudi kasneje individualno vse pogledali. Podarila pa nam je tudi podkev in penastega konja. Podkev menda prinaša srečo, če je obrnjena v obliki črke U. Če pa jo obrneš postrani ali navzdol, pa odganja vse slabe stvari.
Otroci so potem narisali konja v svoj zvezek, kasneje pa so imeli možnost barvanja pobarvank na to temo ali pa si ogledati slikovni material, ki nam ga je pustila Andreja.

B)    16.5.2018 – OBISK VETERINARSKE KLINIKE ZA KONJE V MURGLAH

Z avtobusom smo se odpeljali v Murgle do Veterinarske klinike za konje. V izpustih smo opazili nekaj konj, ki so se pasli, pred poslopjem pa dve prikolici za konje.
Pričakala nas je veterinarka in nam najprej povedala nekaj o konjih, ki prihajajo k njim na preglede in zdravljenje. Največ jih pride zaradi poškodb nog in kadar imajo kolike. Nekateri imajo tudi pljučne težave. Velikokrat morajo konjem pobrusiti zobe, ki jim rastejo celo življenje, približno dva milimetra na leto. Konji lahko dočakajo starost 40 let. Jahati se jih lahko začne pri petih letih, ko je njihova hrbtenica že dovolj močna. S tem, ko jih jahamo, jim omogočimo dovolj gibanja, ki ga konji potrebujejo. Noči konji preživijo v boksih v hlevu. Konji imajo zelo dobro razvit sluh, saj so v naravi plen. S sluhom ves čas preverjajo, da se jim ne približuje kakšna nevarnost. Njihova ušesa so zelo gibljiva v različnih smereh.
Pred skupino so pripeljali dva konja. Študentka veterine nam je pokazala, kako se približamo konju, kako ga božamo, kako ga pripravi, da dvigne nogo in kako ga skrtači in mu očisti kopita. Vsak otrok je lahko pobožal konja, nekateri pa so mu tudi ponudili jabolko iz roke.
Veterinarka nam je razkazala prostore v kliniki: hlev in bokse, operacijske prostore, kjer za težje operacije konja najprej uspavajo v oblazinjenem prostoru. Takrat mu tudi nataknejo posebno oblazinjeno masko, da se konj ne poškoduje, če pade. Uspavanega konja dvignejo z dvigalom na operacijsko mizo.
Ogledali smo si tudi, kako so uspavali konja, kateremu so kasneje nataknili poseben pripomoček za pregled zobovja. Konj je potreboval nekaj minut, da je zaspal – povesil je glavo, spal je stoje.
Veterinarki smo se ob koncu zahvalili in ji podarili nekaj risbic, ki smo jih v ta namen narisali v vrtcu.

Izjave otrok po obisku klinike:

SARAH: »Konju sem dala za jest in božala sem ga tud. Zelo je bil lep. Teta nam je pokazala operacijsko sobo. Ona je bila doktorica za konje.«
TAYRA: »Bili smo pri konju. Videla sem, da so ga pripeljal.je imel gor eno ogrlico in so ga pripeljal. En konj ni smel ven, ker bi pobegnil. Potem so ga cepil, pa so počakal, da gre to stran, pa so ga zaprli. In je zaspal. Pa so mu dal gor en ovratnik in so ga zapel. Konj je tko glavo premikal in teta je rekla, da ne sme it ven. Potem smo rekli adijo in so še oni rekli adijo in smo šli na sprehod na postajo in smo šli v vrtec.«
NIKO: »Če konjem preveč zrastejo zobje, oni ne morejo jest. Potem jih morajo zbrusit. Če se konj prestraši, potem ponori. Na začetku nam je una teta pokazala, kakšne krtače imajao in kako čistijo kopita. Pa celega konja so čistili. Pol nas je peljala tja k enemu konju, ki ni smel ven. In unmu konju smo šli pogledat, če mu je treba zbrusit zobe.. tam so imeli tud un stroj, da uspavajo konja, da nič ne čuti.«
ANEJ: »Všeč mi je blo, da sem božal konja, pa da sem mu dajal jabolka. Pa videl sem, kako so ga cepili. Punca nam je pravila, kako spraviti konja na prikolico. Enega konja je bolela noga, enega pa trebušček. Konji v naravi so plen. To pomeni, da konje jejo levi. Zato skoz poslušajo, da slišijo od daleč, če prihaja lev.«
LIAN: »Božali smo konja.pa konju smo gledal usta. Če imajo konji bolano nogo, morajo čist mal hodit. Pokazala nam je un boks, ki je ful obložen. Za une konje, ki so hudo bolani. Konjem dajo tisto stvar, ki uspava konje, da zaspijo, da jih operirajo.«
MAJ: »Enega konja so cepili, da je zaspal. Ko zaspi, konja dvignejo in dajo na mizo, da ga operirajo. Konja najprej pobožamo po trebuhu. Pol smo šli še druge konje pogledat. Bili smo v kliniki za konje. Tja pripeljemo tiste konje, ki imajo kakšne probleme, ki jih kaj boli.«
ARNE: »So nam povedali, kako se zdravi konje. Mi smo tam čakal, pa gledal, pa božali ga. pa sem videl, kako se čisti kopita. Jih je treba čistiti, da ne bodo umazana, pa da ga ne bodo motili kamni. Konj lahko živi 30 let. Če ima konj ušesa naprej je vesel, če pa nazaj, je pa jezen ali ga pa kaj boli.«
JOVAN: »Konji so mi bli všsč. Pa ko so jih čistli, so imel krtačo. Konju je bilo zelo všeč. Pa za jest so jim dali. Enemu so brusili zobe. Veterinarka za živali je rekla, da konji ne smejo iti ven, kadar dežuje, da ko je strela, da jih ne poškoduje. Takrat lahko zbežijo. Eni so imeli mrežo na glavi, zato, da jih une mejhne muhice ne motijo. Videl sem, da je bil en konj poškodovan.«
MARKO S.: »Sem božal konja in je bil mehek. So ga zdravili in so mu brusili zob. En je prišel zato, ker ga je bolel trebušček, en pa zato, ker ga boli noga. Konje pripeljejo v prikolici. Eni se radi vozijo, eni pa ne marajo iti v prikolico.«
LOVRO: »Zvedel sem, da konju brusijo zobe. Najprej mora konj zaspat, potem mu pa pogledajo zobe. Dajo mu eno tako zdravilo, da lahko zaspi. Stoje spi. Dala sta mu tako napravo na glavo, da je odprl usta. Eni konji so imeli pa tist, tko na glavi, da jim niso muhe nagajale. Tako mrežasto kapo.«
KENAN: »Konji imajo dolg rep, skori do tal. Vsako leto mu rastejo zobi. Če preveč zrastejo, ne morejo jest. Potem jim pa zbrusijo zobe. Konjem rade nagajajo muhe in zato imajo mrežo na glavi.«
EVA: »Všeč so mi bli konji. Videla sem, ko je dala injekcijo konju, una zdravnica. Pa hranili smo konje. Pa vidli smo, ko so jih česal. Pa enega konja je bolela noga, je imel obliž na nogi. Enega konja je bolel trebuh. Pa v hlev smo šli. Je bil noter samo en konj. Pa konja so tudi uspavali, da so mu lahko zbrusili zob.«
TANJA: »Zvedla sem, da ko konju preveč zrastejo zobje, ne more jest in mu potem zbrusijo zobe. Zelo mi je bil všeč un bel konj. Sem mu dala jabolko. Videl smo, kje konji spijo. Pa ponoči se ne upajo iti ven. Pa radi so skupaj, niso radi sami.«
ADNA: »Zelo mi je bilo lepo, ko sem pobožala konja. Eden je bl bel. Teta je konju pogledala zobe.«
STELLA: »Konju smo dali jabolka za jest. Na roko sem ga dala, pa me je še polizal. Všeč mi je blo, ko smo ga bžali, pa ko je Andreja kar pogledala konju zobe.«
AJLA: »Konji so imeli mrežo na glavi, zato ker jim muhe nagajajo. Jedli so jabolka. Božala sem ga. Zdravnica za živali je bila tista teta. Nam je pokazala prostore. Tam so letale tudi lastovke. So imele gnezdo.«
LIA: »Konja sem videla. Konj je jabolko. Videla sem konji hlev. Lahko sem pobožala konja. Pa na roko sem dala jabolko, sam mi je padu na tla.. konj je tudi korenje. Tisti konji so bili bolani. So morali operirati konja. Ko se bo pozdravil, ga bodo jahali. Jaz bom tud enkrat šla jahat.«
EDI: »Videli smo konje. Na glavi so imeli mrežo, ker so jim nagajale muhe. Pa smo videli tudi konja v boksu. So mu mogli zmanjšati zob. Odprli so mu usta, mu dali pomirjevač, da je zaspal.«
FILIP: »Mene je un konj ustrašil, ko je zarezgetal. Mi je pa smrdelo, ko sem bil tam not. Všeč mi je blo, da smo videli  pravega konja in ovce. Pa da smo božali konja.«   
LIYANA: »Konjiček, ko si ga nežno božal, se je meni zdel trd. Pa velik je bil. Sem videla tud ovce. Konjička moraš najprej naučiti kako grejo v prikolico. Pa pokazala je, kako se češe konja. Belega je česlala. Po trebuhu ga je, pa lase.«
AYAN: »Všeč mi je blo, ko smo ga božali. Je bil mehek. Pa hranil smo ga tud. P gledal smo konja. Teta je tud umivala konja. Je pokazala tud, kje je konj noter. V hlevu je. Tam ima suho travo.«

Galerija>>