Preskoči na glavno vsebino

Vzgojiteljice za zgodnjo obravnavo

  • Dodatna strokovna pomoč

Vrtec lahko otrokom, ki potrebujejo dodatne spodbude v razvoju, nudi dodatno strokovno pomoč. Pomoč se zagotavlja v obsegu 1 do 2 ur tedensko, izvaja pa se lahko v oddelku, v manjših skupinah in/ali individualno.

Dodatna strokovna pomoč in z njo povezane prilagoditve v oddelku se zagotavljajo na podlagi priporočila strokovnjakov v zdravstvu. V zgodnjo obravnavo so zajeti otroci z razvojnimi zaostanki, s primanjkljaji, ovirami in/ali motnjami na telesnem, spoznavnem, zaznavnem, socialno-čustvenem, sporazumevalnem področju ter dolgotrajno bolni otroci kot tudi otroci, pri katerih obstajajo rizični dejavniki za razvojne primanjkljaje. Pravna podlaga za to pomoč je Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (UL, št. 41/17). Otroka pregledajo strokovnjaki v Centru za zgodnjo obravnavo kot so logoped, psiholog, specialni pedagog in razvojni zdravnik. Na pregled so otroci napoteni na podlagi opažanj pediatra, lahko pa starše usmeri tja tudi vrtec. Po končanih pregledih omenjeni strokovnjaki pripravijo Zapisnik multidisciplinarnega tima. Ugotovitve predstavijo tako staršem kot vrtcu, kamor je vključen otrok.

Otroci, ki jim je dodeljena dodatna strokovna pomoč, so vključeni v redne oddelke vrtca. Poleg dodatne strokovne pomoči se glede na potrebe otroka zagotavlja prilagojeno izvajanje programa. Otroku je lahko dodeljen tudi spremljevalec (stalni ali začasni) ali pa ima oddelek znižan normativ otrok, odvisno od razvojnih posebnosti otroka.

  • Kdo izvaja dodatno strokovno pomoč?

Vzgojiteljice za zgodnjo obravnavo so zaposlene v matičnem vrtcu, delujejo pa v okviru ljubljanske mobilne specialno pedagoške službe in lahko po potrebi izvajajo dodatno strokovno pomoč tudi v drugih vrtcih. Če ima otrok specifične potrebe, se povezujejo tudi s strokovnjaki iz zunanjih ustanov kot so logopedi, surdo in tiflo pedagogi (npr. Zavod za gluhe in naglušne).

Vzgojiteljice za zgodnjo obravnavo, zaposlene v vrtcu Zelena jama:

  • Karmen France Pavlin, mag. prof. inkluzivne pedagogike
    e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
  • Maruša Jenič, univ. dipl. pedagoginja
    e- pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
  • Mojca Molek, prof. spec. in reh. pedagogike
    e- pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
  • Kako se izvaja dodatna strokovna pomoč?

Za vsakega otroka s posebnimi potrebami strokovna skupina za zgodnjo obravnavo v vrtcu (svetovalna delavka, vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice ter vzgojiteljica za zgodnjo obravnavo) oblikuje Individualni načrt pomoči otroku, pri katerem sodelujejo tudi starši. V njem se opredeli otrokovo funkcioniranje, njegova močna in šibka področja, določijo cilji obravnave ter strategije za doseganje teh ciljev in prilagoditve pri izvajanju programa.

Vzgojiteljica, ki otroku nudi dodatno strokovno pomoč, z ustreznim pristopom spodbuja otrokov razvoj. Delo temelji na ugotavljanju in negovanju otrokovih močnih področij ter podpori tistih področij, kjer se pojavljajo težave. Otroka za sodelovanje motivira ter mu pripravlja dejavnosti, pri katerih skozi igro usvaja nove spretnosti in razvija svoje sposobnosti. Pri tem intenzivno sodeluje z vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice ter jima nudi strokovno podporo pri zagotavljanju pogojev za boljšo vključenost otroka v oddelek ter njegov napredek.

  • Kaj lahko storite, če ste kot starši zaskrbljeni za otrokov razvoj?

Če pri vašem otroku opazite odstopanja v razvoju ali menite, da bi vaš otrok v oddelku potreboval določene prilagoditve, se o tem pogovorite z vzgojiteljico ali pa se obrnite na svetovalno službo. Zgodnja obravnava lahko z ustreznim in predvsem pravočasnim pristopom marsikatere razvojne primanjkljaje odpravi ali omili; v primeru, da težave niso premagljive, je usmerjena v to, da se otroka nauči, kako čim bolje živeti z njimi. Če otrokove razvojne težave niso ustrezno in pravočasno obravnavane, lahko ovirajo razvoj tudi na drugih področjih in vplivajo na pojav novih težav.

  • Prehod iz vrtca v šolo

Dodatna strokovna pomoč otrokom pripada najdlje do prehoda v osnovno šolo. Če se izkaže, da zaradi njegovega napredka pomoč ni več potrebna, se izvajanje lahko prekine tudi že prej ali pa se zmanjša obseg ur pomoči.

Ob prehodu otroka v šolo staršem v okviru strokovne skupine svetujemo glede izbire najprimernejšega osnovnošolskega programa in tudi glede potreb po nadaljevanju dodatne strokovne pomoči v osnovni šoli. Prav tako staršem pomagamo z vsemi navodili za izvedbo postopka in dokumentacije.

  • Oddelek prilagojenega programa

Vrtec Zelena jama ima v eni od svojih enot tudi oddelek prilagojenega programa (enota Vejica). To je prilagojeni program za predšolske otroke, kjer delo poteka v majhni skupini do 6 otrok. Vanj so vključeni otroci, ki zaradi svojih razvojnih značilnosti in primanjkljajev potrebujejo intenzivnejšo nego in prilagoditve.

 

pegdagoginje1.jpg

Slika 1: Primer dejavnosti - igra 'trgovina', pri kateri otrok krepi količinske predstave.

pegdagoginje2.jpg

Slika 2: Primer dejavnosti - igra z namiznim peskovnikom, pri kateri lahko otrok krepi besedišče, fino motoriko, količinske predstave.

Prehodi otrok iz vrtca v šolo z vključevanjem elementov FSO

Projekti
Prehodi otrok iz vrtca v šolo z vključevanjem elementov FSO

Temeljni cilj pri prehodu otrok iz vrtca v šolo je podpora otrokom, da se v novem šolskem okolju dobro počutijo in da postopoma razvijejo veščine sobivanja med vrstniki in v novih pogojih, s podporo strokovnih delavcev. Otroci se običajno veselijo, da bodo postali prvošolčki, vendar se pogosto zgodi, da se v šoli, takoj po sprejemu, srečajo s povsem drugačno situacijo, kot so jo do sedaj poznali in soustvarjali. Srečajo se z velikostjo šole in njenih prostorov, z drugačno organizacijo in namembnostjo prostorov na šoli, s šolskim zvoncem, z drugačno organizacijo časa in razporeditvijo dejavnosti, z učnim procesom, ki ni enak vzgojno-izobraževalnemu procesu v vrtcu in še bi lahko naštevali. Pri otroku pride ob prehodu iz ene v drugo inštitucijo za novo, nepoznano situacijo, v kateri lahko sinergija učinkov vseh teh dejavnikov, povzroča otroku velik stres in nelagodje in s tem prilagoditveno stisko.
Pri zagotavljanju čim bolj mehkih in uspešnih prehodov iz vrtca v šolo za otroke in njihove starše, je potrebno zagotoviti sodelovanje vseh deležnikov (otroci, starši, strokovni delavci vrtca in šole, drugi strokovnjaki), ki so soudeleženi v prehodu, torej tudi vrtca.

Poleg rednih oblik sodelovanja z OŠ Vide Pregarc (obisk razreda; medsebojno druženje prvošolčki in vrtčevski otroci, stari 5-6 let; prenos potrebnih informacij strokovne službe obeh inštitucij, sodelovanja s starši…) smo se odločili za celoletna srečanja vzgojiteljic oddelkov otrok, starih 5-6 let ter učiteljic 1. in 2. razreda osnovne šole. Namen naših srečanj so medsebojne hospitacije, torej spremljanja poteka vzgojno izobraževalnega procesa v OŠ in v vrtcu. Tovrstnih izkušenj praviloma strokovni delavci nimamo, zato so še kako dobrodošle. Pri sprotnih evalvacijah si postavljamo kratkoročne in dolgoročne cilje. Osredotočene smo na dnevno rutino in učni proces, izvedbo dejavnosti ter način delovanja odraslih znotraj procesa. Velik poudarek dajemo na participacijo, samostojnost otrok, dokaze, evalvacijo, medvrstniško sodelovanje in učenje ter samovrednotenje otrok in odraslih.

Sproti se usklajujemo in dogovarjamo tudi z vodstvom glede primerne ureditve učnega prostora, pripomočkov za delo in izvajanje rutine.

Naš cilj je otrokom olajšati prehod iz vrtca v šolo na način, da bodo občutili varnost za samoizražanje, podporo v odraslih ter nadgrajevali svoje znanje.

vrtec-sola.jpg

STROKOVNI ČLANKI

 

Mali sonček

Projekti

Športni program Mali sonček traja 4 leta in poteka na štirih ravneh:

Mali sonček – MODRI: za otroke od 2. do 3. leta
Mali sonček – ZELENI: za otroke od 3. do 4. leta
Mali sonček – ORANŽNI: za otroke 4. do 5. leta
Mali sonček – RUMENI: za otroke od 5. do 6 leta

Otroci prejmejo knjižico, v kateri so navedeni programi po starosti in naloge ter jih spremlja vsa leta bivanja v vrtcu. Ob odhodu iz vrtca knjižico z opravljenimi nalogami odnesejo s seboj.

V našem vrtcu izvajamo številne gibalne naloge oziroma dejavnosti, ki so prilagojene starosti in jih otroci lahko opravijo v času bivanja v vrtcu. Trudimo se, da za otroke pripravimo pestre, zanimive, spodbudne dejavnosti, ki krepijo otrokove spretnosti in jih navdušujejo za gibanje: kolesarjenje, daljši sprehodi in izleti, rolanje, drsanje, krosi,…

Tečaja rolanja in drsanja izvajajo naši strokovni delavci po vseh enotah, ki imajo opravljen tečaj za vaditelja rolanja in drsanja. Tečaja sta brezplačna.

Otrokom omogočimo tudi izposojo športne opreme za izvedbo, npr. rolanja ali drsanja, ki je za starše brezplačno.

Za opravljanje nekaterih nalog pa k sodelovanju vedno povabimo tudi starše, ki z otroki lahko osvojijo kakšen višji hrib ali goro.

Gozdna pedagogika

Projekti
Kaj je gozdna pedagogika?

Gozdna pedagogika je metoda okoljskega vzgajanja in izobraževanja, ki ne ponuja samo spoznavanje gozda oziroma narave kot ekosistema, ampak bistveno posega tudi v vzgojo in celostni razvoj tako otrok kot odraslih. Je recept za zdrav, umirjen in optimalen razvoj vseh nas. Gozd oblikuje vrednote, ki se ne odražajo samo v pozitivnem odnosu do narave in okolja, ampak tudi v ustreznem doživljanju samega sebe in življenja. Z gozdno pedagogiko otrokom in odraslim omogočamo varno in sproščeno raziskovanje narave, prepoznavanje lastnih občutkov in potreb ter pravilno odzivanje nanje in to v najbogatejšem učnem okolju – gozdovih Slovenije.

Komu je gozdna pedagogika namenjena?

Z gozdno pedagogiko nagovarjamo starše, vzgojitelje predšolskih otrok, učitelje in terapevte ter preko njih otroke. Namenjena in primerna je za vse otroke, tudi za otroke s posebnimi potrebami, ne glede na njihov značaj, navade, zdravstvene diagnoze in težave. Današnji otroci ne preživljajo več časa v naravi in se posledično premalo gibljejo, ne poznajo domačega okolja, nimajo razvitih socialnih veščin, niso motivirani za delo, so preveč nasičeni z medijskimi vsebinami, prav tako so premalo kreativni in preveč usmerjeno razmišljajo. Vsak otrok bo v gozdu zase našel tisto, kar mu bo ustrezalo. Pri tem upoštevamo razvojne lastnosti otrok, njihovo sposobnost sklepanja in ohranjanja pozornosti ter razlike med spoloma.

Zakaj z malčki v gozd?

Vzgojiteljem narekuje delo s predšolskimi otroki kurikul za vrtce. Ob obilici ciljev, ki jih poskušate doseči, včasih pozabljate, da so dejavnosti za naše malčke preveč usmerjene. Premalo je spontane igre, ki je za razvoj predšolskega otroka izjemno pomembna. Umetno oblikovana igrišča, kjer je vse predvidljivo in varno, ne morejo zamenjati narave. Na Danskem skorajda ne poznajo motnje pozornosti in koncentracije (ADHD), motnje pozornosti (ADD) in otrok z učnimi težavami. Zakaj? Ker več kot polovica otrok obiskuje gozdne vrtce, kjer plezajo, se gibljejo na neravnem terenu, skačejo … Njihov ravnotežni sistem, ki je odgovoren za naštete motnje, je pri njih veliko boljše razvit. Gozd prinaša za malčke številne prednosti: več zdravja, boljši razvoj motoričnih sposobnosti, naravna sončna svetloba, svež zrak, igra, izboljšana komunikacija in sodelovanje pozitivno vplivajo na samozavest in samozaupanje otrok. Otroci postanejo dobrovoljni.

Učinki gozdne pedagogike

Preživljanje prostega in vzgojno-izobraževalnega časa v gozdu ima za otroke številne pozitivne učinke. Otroci so v naravi manj obremenjeni, svobodneje razmišljajo in so zato bolj ustvarjalni. Otrokom gozdni teren omogoča naravno gibanje, kar vpliva pozitivno na razvoj možganov in posledično motoričnih in učnih sposobnosti. V gozdu se otroci lažje umirijo, so bolj sproščeni in lažje gradijo medsebojne odnose. Preko igre pridobivajo raznolike veščine potrebne za vsakdanje življenje. Preživljanje časa v naravi v vsakem vremenu vpliva ugodno na zdravje otrok. Otroci pridobijo pristen stik z naravo ter jo zato boljše razumejo. Otroci razvijajo občutek za odgovornost do narave, jo bolj cenijo in varujejo.
22.jpg
33.jpg

Evropski teden mobilnosti

Projekti

Namen projekta Teden mobilnosti je ozaveščanje otrok in njihovih staršev za trajnostno mobilnost, pomenu hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prevoza v vsakdanjem življenju. V ospredje postavljamo gibanje in njegov vpliv na zdravje in počutje.

Trajnostna mobilnost je način življenja in prav je, da jo kot vrednoto predstavimo vsem otrokom in njihovim staršem, saj se naše navade oblikujejo že v najzgodnejšem otroštvu.

Želimo si, da bi z dejavnostmi tekom leta prispevali svoj delež k spreminjanju potovalnih navad prebivalcev Slovenije ter s tem pripomogli k izboljšanju pogojev bivanja in k trajnostnemu razvoju.

V tednu, ki je določen v tretjem tednu v septembru, izvajamo različne dejavnosti povezane z mobilnostjo in so objavljene pod rubriko » utrinki » na spletni strani vrtca.