Kaj je gozdna pedagogika?
Gozdna pedagogika je metoda okoljskega vzgajanja in izobraževanja, ki ne ponuja samo spoznavanje gozda oziroma narave kot ekosistema, ampak bistveno posega tudi v vzgojo in celostni razvoj tako otrok kot odraslih. Je recept za zdrav, umirjen in optimalen razvoj vseh nas. Gozd oblikuje vrednote, ki se ne odražajo samo v pozitivnem odnosu do narave in okolja, ampak tudi v ustreznem doživljanju samega sebe in življenja. Z gozdno pedagogiko otrokom in odraslim omogočamo varno in sproščeno raziskovanje narave, prepoznavanje lastnih občutkov in potreb ter pravilno odzivanje nanje in to v najbogatejšem učnem okolju – gozdovih Slovenije.
Komu je gozdna pedagogika namenjena?
Z gozdno pedagogiko nagovarjamo starše, vzgojitelje predšolskih otrok, učitelje in terapevte ter preko njih otroke. Namenjena in primerna je za vse otroke, tudi za otroke s posebnimi potrebami, ne glede na njihov značaj, navade, zdravstvene diagnoze in težave. Današnji otroci ne preživljajo več časa v naravi in se posledično premalo gibljejo, ne poznajo domačega okolja, nimajo razvitih socialnih veščin, niso motivirani za delo, so preveč nasičeni z medijskimi vsebinami, prav tako so premalo kreativni in preveč usmerjeno razmišljajo. Vsak otrok bo v gozdu zase našel tisto, kar mu bo ustrezalo. Pri tem upoštevamo razvojne lastnosti otrok, njihovo sposobnost sklepanja in ohranjanja pozornosti ter razlike med spoloma.
Zakaj z malčki v gozd?
Vzgojiteljem narekuje delo s predšolskimi otroki kurikul za vrtce. Ob obilici ciljev, ki jih poskušate doseči, včasih pozabljate, da so dejavnosti za naše malčke preveč usmerjene. Premalo je spontane igre, ki je za razvoj predšolskega otroka izjemno pomembna. Umetno oblikovana igrišča, kjer je vse predvidljivo in varno, ne morejo zamenjati narave. Na Danskem skorajda ne poznajo motnje pozornosti in koncentracije (ADHD), motnje pozornosti (ADD) in otrok z učnimi težavami. Zakaj? Ker več kot polovica otrok obiskuje gozdne vrtce, kjer plezajo, se gibljejo na neravnem terenu, skačejo … Njihov ravnotežni sistem, ki je odgovoren za naštete motnje, je pri njih veliko boljše razvit. Gozd prinaša za malčke številne prednosti: več zdravja, boljši razvoj motoričnih sposobnosti, naravna sončna svetloba, svež zrak, igra, izboljšana komunikacija in sodelovanje pozitivno vplivajo na samozavest in samozaupanje otrok. Otroci postanejo dobrovoljni.
Učinki gozdne pedagogike
Preživljanje prostega in vzgojno-izobraževalnega časa v gozdu ima za otroke številne pozitivne učinke. Otroci so v naravi manj obremenjeni, svobodneje razmišljajo in so zato bolj ustvarjalni. Otrokom gozdni teren omogoča naravno gibanje, kar vpliva pozitivno na razvoj možganov in posledično motoričnih in učnih sposobnosti. V gozdu se otroci lažje umirijo, so bolj sproščeni in lažje gradijo medsebojne odnose. Preko igre pridobivajo raznolike veščine potrebne za vsakdanje življenje. Preživljanje časa v naravi v vsakem vremenu vpliva ugodno na zdravje otrok. Otroci pridobijo pristen stik z naravo ter jo zato boljše razumejo. Otroci razvijajo občutek za odgovornost do narave, jo bolj cenijo in varujejo.
Gozdna pedagogika je metoda okoljskega vzgajanja in izobraževanja, ki ne ponuja samo spoznavanje gozda oziroma narave kot ekosistema, ampak bistveno posega tudi v vzgojo in celostni razvoj tako otrok kot odraslih. Je recept za zdrav, umirjen in optimalen razvoj vseh nas. Gozd oblikuje vrednote, ki se ne odražajo samo v pozitivnem odnosu do narave in okolja, ampak tudi v ustreznem doživljanju samega sebe in življenja. Z gozdno pedagogiko otrokom in odraslim omogočamo varno in sproščeno raziskovanje narave, prepoznavanje lastnih občutkov in potreb ter pravilno odzivanje nanje in to v najbogatejšem učnem okolju – gozdovih Slovenije.
Komu je gozdna pedagogika namenjena?
Z gozdno pedagogiko nagovarjamo starše, vzgojitelje predšolskih otrok, učitelje in terapevte ter preko njih otroke. Namenjena in primerna je za vse otroke, tudi za otroke s posebnimi potrebami, ne glede na njihov značaj, navade, zdravstvene diagnoze in težave. Današnji otroci ne preživljajo več časa v naravi in se posledično premalo gibljejo, ne poznajo domačega okolja, nimajo razvitih socialnih veščin, niso motivirani za delo, so preveč nasičeni z medijskimi vsebinami, prav tako so premalo kreativni in preveč usmerjeno razmišljajo. Vsak otrok bo v gozdu zase našel tisto, kar mu bo ustrezalo. Pri tem upoštevamo razvojne lastnosti otrok, njihovo sposobnost sklepanja in ohranjanja pozornosti ter razlike med spoloma.
Zakaj z malčki v gozd?
Vzgojiteljem narekuje delo s predšolskimi otroki kurikul za vrtce. Ob obilici ciljev, ki jih poskušate doseči, včasih pozabljate, da so dejavnosti za naše malčke preveč usmerjene. Premalo je spontane igre, ki je za razvoj predšolskega otroka izjemno pomembna. Umetno oblikovana igrišča, kjer je vse predvidljivo in varno, ne morejo zamenjati narave. Na Danskem skorajda ne poznajo motnje pozornosti in koncentracije (ADHD), motnje pozornosti (ADD) in otrok z učnimi težavami. Zakaj? Ker več kot polovica otrok obiskuje gozdne vrtce, kjer plezajo, se gibljejo na neravnem terenu, skačejo … Njihov ravnotežni sistem, ki je odgovoren za naštete motnje, je pri njih veliko boljše razvit. Gozd prinaša za malčke številne prednosti: več zdravja, boljši razvoj motoričnih sposobnosti, naravna sončna svetloba, svež zrak, igra, izboljšana komunikacija in sodelovanje pozitivno vplivajo na samozavest in samozaupanje otrok. Otroci postanejo dobrovoljni.
Učinki gozdne pedagogike
Preživljanje prostega in vzgojno-izobraževalnega časa v gozdu ima za otroke številne pozitivne učinke. Otroci so v naravi manj obremenjeni, svobodneje razmišljajo in so zato bolj ustvarjalni. Otrokom gozdni teren omogoča naravno gibanje, kar vpliva pozitivno na razvoj možganov in posledično motoričnih in učnih sposobnosti. V gozdu se otroci lažje umirijo, so bolj sproščeni in lažje gradijo medsebojne odnose. Preko igre pridobivajo raznolike veščine potrebne za vsakdanje življenje. Preživljanje časa v naravi v vsakem vremenu vpliva ugodno na zdravje otrok. Otroci pridobijo pristen stik z naravo ter jo zato boljše razumejo. Otroci razvijajo občutek za odgovornost do narave, jo bolj cenijo in varujejo.